Na robu ledeniške krnice Okrešelj nad Logarsko dolino, ki jo obdajajo stene Brane, Turske gore, Rink in Mrzle gore, je prva koča stala že leta 1876. Postavilo jo je Nemško-avstrijsko planinsko društvo, v času, ko so postajali slovensko narodnostno vprašanje na eni strani, na drugi pa kulturni in politični pritiski nemških krogov vedno močnejši. Ne preseneča torej, da so si slovenski planinci tako kot v drugih delih naših gora vseskozi prizadevali, da bi zgradili slovensko kočo tudi na Okrešlju.

Kratka zgodovina Frischaufovega doma

1899
Savinjski podružnici Slovenskega planinskega društva je leta 1899 uspelo prek SPD v Ljubljani najeti zemljišče na Okrešlju, kjer so postavili delavsko kočo. A spomladi 1907 je s sten Mrzle gore prihrumel plaz in porušil obe, tako delavsko kot nemško kočo. Še istega leta je začela Savinjska podružnica SPD graditi novo, a na bolj varnem mestu.
1908
frischauf
Slovesna otvoritev nove koče je bila 2. avgusta 1908. Ime je dobila po dr. Johannesu Frischaufu, profesorju na Univerzi v Grazu, človeku, ki ni bil le neutrudni oznanjevalec lepot Kamniško-Savinjskih Alp, marveč je veliko prispeval tudi k večji slovenski narodni zavesti in pokončni drži slovenskih planincev. V času njegovega življenja je bilo le malo nemških izobražencev, ki bi bili tako naklonjeni Slovencem kot on. Savinjske Alpe je prvič obiskal leta 1868, sistematično jih je popisal in raziskoval, načrtoval planinske poti in zavetišča. Ob svoji 60-letnici je dejal, da planinstvo ne sme poznati narodnosti, vere in politike. »Planine naj bodo mednarodni dom miru,« je sklenil.
1918
fran kocbek
Po prvi svetovni vojni se je marsikaj spremenilo. Takrat je prvi predsednik Savinjske podružnice SPD, gornjegrajski učitelj Franc Kocbek, dejal: »Za naše planinstvo je nastopila povsem nova doba delovanja. Podružnici ne bo več treba braniti slovenski značaj naših planin, pač pa bodo imela mnogo dela v pravem turističnem smislu, za kar bomo rabili državno podporo.« Začela se je obnova in urejevanje mnogo poti, odprla se je cesta v Logarsko dolino, s čimer se je povečal obisk turistov, leta 1929 pa so povečali tudi Frischaufov dom na Okrešlju.
1931
Savinjska podružnica SPD je kupila območje Okrešlja, kjer je stal tudi Frischaufov dom. Leta 1932 so dom prenovili, leta 1951 pa ga je opremilo in odprlo Planinsko društvo Celje.
1959
Ena večjih prenov je potekala med leti 1959-1961, ko so dom zgradili skoraj na novo in postavili tovorno žičnico. Otvoritev obnovljene in povečane koče je bila 24. septembra 1961.
1991
Frischaufov dom je začelo PD Celje dozidavati in temeljito obnavljati že leta 1988. Zgradili so nove sanitarije in prizidek za zunanjo strežbo, s prezidavami pa so posodobili prenočitvene zmogljivosti. Odprli so ga 21. septembra 1991.
2000
frischaufov dom
Ob vstopu v novo tisočletje je celjsko planinsko društvo kočo temeljito ekološko prenovilo, v zadnjih treh letih pa vanjo vložilo 100 000 evrov. Zamenjali so streho, prenovili sobe, kuhinjo, jedilnico in sanitarije ter uredili novo učilnico za predavanja. V takem stanju bi lahko dom deloval vsaj naslednjih dvajset let.
2019
Meseca novembra se je zgodila velika tragedija za Planinsko društvo Celje - Matica, ko je Frischaufov dom uničil požar. S tem je planinsko društvo izgubilo že drugo kočo v le dveh letih, ki je bila brez dvoma najpomembnejša v tem delu Kamniško-Savinjskih Alp, saj je ležala na trasi Slovenske planinske poti in jo je v poletni sezoni obiskalo okoli 25 000 ljudi.